Kdor ne testira, ne profitira! 6 korakov, kako načrtovati A/B testiranje

A/B testiranje ali split test je primerjava dveh verzij spletne strani ali emailov, da preverite, katera je bolj učinkovita.
Na ta način lahko enostavno najdete najboljše promocijske in marketinške pristope za svoj posel. Testirate lahko kar koli – pristajalne strani (ang. landing pages), emailing kampanje, gumbe na spletni strani, fotografije na blogu …
Dobro premišljeno A/B testiranje ima lahko ogromen učinek na uspešnost vašega marketinga. S tem, ko prepoznate najbolj učinkovite elemente promocijskih materialov in jih kombinirate, so lahko vaše marketinške aktivnosti bolj profitabilne in uspešne.

Kako načrtovati A/B testiranje?

  1. Najprej morate vedeti, kaj želite testirati. Je to gumb na spletni strani? Besedilo na oglasu na Facebooku? Zadeva v emailingih? Možnosti je neskončno. Zberite svojo ekipo in naredite seznam vseh elementov, ki utegnejo vplivati na rezultate nekega marketinškega materiala. Potem najpomembnejše elemente razporedite glede na predviden vpliv na rezultate.

Če pripravljate na primer prodajno pristajalno stran, definirajte, kaj ima večji vpliv na naslednji korak uporabnika – gumb ali nagovor na vrhu strani.

  1. Izberite spremenljivke, ki jih boste testirali. Če se na primer odločite, da boste testirali gumb na spletni strani, lahko testirate naslednje stvari:
    • Postavitev gumba
    • Besedilo na gumbu
    • Barva gumba

A bodite previdni. Za optimalen test testirajte samo eno spremenljivko. Če istočasno spremenite napis na gumbu in njegovo pozicijo, ne boste točno vedeli, kaj je doprineslo k boljšim rezultatom.

  1. Definirajte rezultate, ki jih boste spremljali. Za gumbe lahko spremljate število klikov na gumb, bounce rate na strani, kamor vodite z gumbom, ali čas, preden uporabnik klikne na gumb.
  2. Določite čas za testiranje. Pomembno je namreč, da testiranje obeh ali več verzij izvedete istočasno, da izničite vpliv različnega časa. Če danes pošljete emailing z enim subjectom in jutri isti emailing z drugim subjectom, je primerjava nezanesljiva zaradi različnih vplivov (npr. vreme, svetovne novice, nova ponudba pri konkurenci …).
  3. Omejite čas testiranja. Ni pomembno samo, kdaj boste izvajali A/B testiranje, temveč tudi, koliko časa bo potekalo. Tukaj ni nekega pravila, ki bi držalo v vseh primerih.

Optimalno je, da A/B test traja vsaj 2 tedna ali dokler ne dobite vsaj 1.000 povratnih informacij (ogledov strani, prejemnikov emaila, prikazov oglasa …).

  1. Določite osebo ali ekipo, ki bo spremljala rezultate, zbrala ključne ugotovitve in predloge za nadaljnje i2ementacije ugotovitev.

Mogoče ugotovite, da modri gumbi veliko bolje funkcionirajo na vaši spletni strani. Zakaj ne bi poskusili z njimi tudi v vaših emailingih namesto trenutnih?

Zaključek

A/B testiranje zagotovo terja dodatno delo in čas, ki nam ga vsem primanjkuje. A hkrati vam bo prihranilo vsa ugibanja pri zasnovi kampanj in prineslo maksimalno učinkovitost vašega marketinga.
V naslednjih objavah preverite, s katerimi orodji lahko enostavno in brez poznavanje kode sami nastavite A/B teste na spletni straneh.

Ni vsak pop-up enak. Spoznajte 6 različnih vrst pojavnih oken in izberite pravo za vaš posel!

Pojavno okno ali pop-up je priljubljena tema za marketinške debate. Prodajniki jih strastno zagovarjajo z argumentom visoke konverzije, dizajnerji pa opozarjajo, da motijo uporabniško izkušnjo. Kje je resnica?

Pop-up je izjemno učinkovito digitalno orodje, ko potrebujete odziv ali podatke uporabnika. A zgolj, če izberete pravo vrsto.

Najbrž niste vedeli, da obstaja kar 6 različnih vrst.

Pri nas se je uveljavil generičen izraz pop-up, ki pravzaprav pomeni samo »okno, ki se odpre«. Na kakšen način pa se to okno odpre ali pojavi, lahko močno vpliva na uspešnost in učinkovitost orodja. Zato vam v nadaljevanju predstavljamo 6 vrst pojavnih oken in priporočila, za katero stran so najprimernejši.

Izberite najboljši pop-up za vašo spletno stran.

Predvidevamo, da že imate spisano najbolj mamljivo vsebino za pop-up, ki bo vašega uporabnika zagotovo prepričal, da želi klikniti na gumb ali oddati svoje podatke.
Sedaj je trenutek, da se odločite, kateri pop-up je pravi za vašo spletno stran.

  1. Pop-over

To je okno, ki se odpre nad vsebino strani, na kateri se nahajate. Je najbolj razširjena vrsta pojavnih oken. Ker nemudoma pritegne pozornost, ima dobre rezultate. A utegne zmotiti uporabniško izkušnjo, še posebej če sporočilo pojavnega okna ni povsem relevantno za uporabnika.

  1. In-line

To je pravzaprav pasica s sporočilom ali enostavnim obrazcem za oddajo podatkov, ki se pojavi znotraj vsebine spletne strani.
Ker se pojavi na mestu, ko je uporabnik zatopljen v branje ali raziskovanje, ima lahko odlične rezultate. Ni pa seveda primerna ali možna izbira za vse vse spletnih mest.

  1. Lightbox ali overlay

Gre za podobno okno, kot je osnovni pop-up, vendar se stran v ozadju zatemni. Tako se zmanjša vpliv distrakcij s strani in je pop-up edini viden element na strani.

  1. Pop-up, ki se sproži ob izhodu s strani

To je pop-up, ki se pojavi, ko uporabnik klikne na »x« za zapiranje zavihka ali okna spletne strani. Gre za učinkovit način, da pop-up pritegne pozornost, a žal uporabnika zmoti po tem, ko je želel oditi s strani. To vrsto pojavnega okna uporabite samo za sporočila, ki imajo (vsaj navidezno) visoko stopnjo urgentnosti – npr. uporabnik ni do konca izpolnil obrazca ali zamuja akcijo, ki traja samo še 4 ure.

  1. Pop-up, ki se pojavi, ko se približate križcu za zapiranje zavihka ali strani

Domnevno je to najuspešnejša vrsta pojavnega okna, saj se pojavi v trenutku, ko uporabnik želi oditi s strani, a ni še kliknil na »x«. Sistem namreč spremlja gibanje miške in se sproži, ko se kurzor premakne izven strani.

  1. Pop-up, ki se sproži ob premikanju po strani

Pop-up se pojavi, ko uporabnik pride do določene vsebine. Tako uporabniku omogočite, da v miru brska po strani, dokler ne pride do relevantnega dela vsebine, ki pravzaprav pripravi teren za pojavno okno – npr. ko se uporabnik premakne naprej od prednosti izdelka, se pojavi pop-up, ki ga povabi, da izdelek doda v košarico.

Zaključek

Na vaši spletni strani uporabljate pojavna okna? Katera vrsta se pri vas najbolje obnese?

Ali stranke bežijo z vaše spletne strani? 9 razlogov za previsok bounce rate

Visok bounce rate. Vsem v marketingu greni delo in jih navdaja s skrbjo.

Kaj je že bounce rate?

Bounce rate je odstotek uporabnikov, ki vaše spletno mesto zapustijo po ogledu ene strani in ne obiščejo nobene strani več.

Preden odhitite v Google Analytics preverjati, kakšen je bounce rate na vaši spletni strani, naj vas pomirimo, da je visok bounce rate relativen. Povprečje znaša med 41 in 55%. Vse, kar je višje, je odvisno od vrste vaše spletne strani.

Za bloge je namreč značilen visok bounce rate, saj uporabniki iščejo konkretne informacije, jih preberejo in blog zapustijo. Pri vseh ostalih straneh se zaskrbljujoče visoke vrednosti bounce rata začnejo nad 65%.

Bounce rate v Google Analytics najdete v meniju Audience > Overview.

Spodaj pa preverite 10 najpogostejših razlogov za visok bounce rate.

  1. Stran, ki se prepočasi nalaga

Če se vaša stran nalaga več kot nekaj sekund, se lahko uporabniki naveličajo in vašo stran nemudoma zapustijo.

  1. Samozadostna vsebina

V nekaterih primerih bodo obiskovalci vse, kar potrebujejo, dobili na enem mestu – na eni strani.

  1. Posamezne strani z izredno visokim bounce ratom

Skladno z zgornjim razlogom se zna zgoditi, da zgolj nekaj strani z visokim bounce ratom znatno viša bounce rate za celotno stran, še posebej če pritegnejo velik delež obiska.

  1. Zavajajoče SEO oznake

Če strani niso ustrezno opremljene s SEO oznakami (title tag, meta description), ki bi odražale dejansko vsebino strani, bodo obiskovalci razočarani in takoj zapustili vašo spletno stran.

  1. Prazna stran ali tehnična napaka

Če je vaš bounce rate izredno visok in vaši obiskovalci preživijo manj kot nekaj sekund na strani, obstaja možnost, da gre za prazno stran, za napako 404 ali da se stran ne nalaga pravilno.

  1. Neustrezna povezava na vašo spletno stran

Visok bounce rate lahko ustvarjajo tudi druge spletne strani, ki z linki vodijo na vašo spletno stran. Če je kontekst neustrezen ali vsebina slaba, bo tudi vaša spletna stran imela slabe rezultate.

  1. Nekvalitetna vsebina

Bodimo iskreni … mogoče je razlog, da obiskovalci odhajajo z vaše spletne strani, slaba vsebina. Kritično ovrednotite vsebino na vaši spletni strani in jo prilagodite, da bo prijetna za branje na spletu.

  1. Slaba ali neprijetna uporabniška izkušnja

Napadate svoje obiskovalce z oglasi, pojavnimi (pop-up) okni in vpadljivimi gumbi za naročilo na e-novice? Ne glede na to, da so to odlična orodja za spletni marketing in prodajo, utegnejo ustvariti negativen efekt, če pretiravate z njihovo uporabo.

  1. Napačne nastavitve za Google Analytics

Nenazadnje je mogoče, da ste naredili napako pri dodajanju kode za spletno analitiko. Preverite in po potrebi ponovite postopek.

Zaključek

Visok bounce rate ni razlog za preplah. Je zgolj priložnost za boljše delo na vaši spletni strani.

Upamo, da vam je ta prispevek pomagal razjasniti, kaj povzroča visok bounce rate. Že imate idejo, kako se boste lotili rešitve?

KONTAKTIRAJTE NAS

Imate izziv za nas? Pošljite nam sporočilo ali nas pokličite!